Pisanje je Barbari Simoniti poklic in prevajanje služba; ločnico med njima potegne tako, da se službeno ukvarja predvsem s strokovnimi besedili. Piše poezijo in kratke prozne oblike, v zadnjem času tudi živalske povesti za otroke in slikanice. Vse njeno delo izhaja iz smeri, ki si jih je začrtala že med študijskim časom: po duši je pesnica, v poeziji jo zanimata pretanjenost jezika in sporočilnost zamolčanega. V prozi je stilistka, s pesniškim odnosom do jezika in notranje napetosti besedila; stalno zasleduje pripovedovanje kot vir človeškosti...
Jezik ni sredstvo za sporazumevanje, ampak razsežnost bivanja. Vsa sem iz jezika.
